Stanje v Sloveniji

Zeleno ali trajnostno javno naročanje je oznaka za naročila, pri katerih v ospredju ni zgolj (najnižja) cena izdelka ali storitve, pač pa tudi njegove energijske lastnosti (stopnja energetske učinkovitosti), vplivi na okolje (emisije, vgrajena energija) in vplivi na uporabnika (zdravje, stroški zaradi uporabe, prijaznost za uporabo). Ob tem so lahko v izrazito pomoč različne obvezne in neobvezne oznake (energijske, okoljske, »zelene« oznake).

Zakon o javnih naročilih (ZJN-2), ki je bil tako kot novela energetskega zakona sprejet konec leta 2006, eksplicitno dovoljuje, da zahteve in specifikacije pod določenimi pogoji vsebujejo elemente, ki se nanašajo na varovanje okolja. Ob upoštevanju nekaterih pravil se lahko uporabijo tudi specifikacije v skladu z evropskimi in nacionalnimi okoljskimi oznakami. Država je tako podala jasne zakonske podlage za trajnostno ravnanje tudi v postopkih javnih naročil, od naročnikov pa je odvisno, v kolikšni meri bodo pripravljeni presoditi dolgoročne učinke svojih odločitev in preseči prakso navajanja najnižje ponudbene cene kot skorajda edinega merila za ocenjevanje ponudb.

V prvi fazi mora naročnik sam pri sebi jasno opredeliti potrebe, zahteve in pričakovanja. Na podlagi takih znanih robnih pogojev je mogoče, seveda ob upoštevanju ZJN-2, pripraviti nedvoumne in natančne tehnične specifikacije, torej neke vrste projektno nalogo, za želene izdelke ali storitve, ter izločitvena merila in merila za izbor. Kot ključna se lahko uporabijo merila, ki veljajo za podelitev določene energijske ali okoljske oznake.

Tovrstni postopki se lahko enakovredno uporabijo na različnih področjih: gradbeni elementi in sistemi, elektronska pisarniška oprema, osebna in dostavna vozila, razsvetljava, gospodinjski aparati in naprave, dobava energije in podobno. Seveda je končni rezultat odvisen od načina in režima uporabe izdelka ali izvedbe storitve.

Vsekakor pa je najpomembneje vzpostaviti izhodiščne razmere, ki bodo omogočile trajno doseganje ciljne ravni rabe energije, s tem povezanih obratovalnih in vzdrževalnih stroškov ter vplivov na okolje in uporabnika.

V Sloveniji je v zadnjem času poudarek na zelenem naročanju vse očitnejši. Vlada je v letu 2009 pripravila Akcijski načrt za zeleno javno naročanje, v katerem je opredelila cilje za naslednje kratkoročno obdobje na področju desetih najrelevantnejših skupin proizvodov oz. storitev.

V letu 2010 pa bo sprejeta Uredba o zelenem javnem naročanju, ki bo prinesla tudi sezname meril, ki jih je treba upoštevati pri oblikovanju razpisov (oz. pripravi ponudb na razpise) in pri vrednotenju prispelih ponudb.